Ja, valičevska sem,
od nobenga afna, igralka ki piše, riše in igra flavto.
Mislim, na nek način me to opiše, me pa niti ne ločuje od marsikaterega igralskega kolega, rada bi rekla da sem nekaj posebnega, pa sploh nisem, zaradi naštetega nikakor ne.
Imam to srečo, da sem v času korone vztrajala in sama, popolnoma sama, ja, spacala tale blog. Da sem si postavila svojo lastno internetno pralnico, ki sem si jo zelo želela. Imam pač to nesrečo, da si želim objavljat svoje misli. Resno, vso to svinjarijo in umazanijo, ki jo spiram, hočem dat prebrat vsem. Sploh tistim, ki bi jih zanimalo. Recimo, kaj mi je mastilo in smradilo in mazalo um in misli in dušo, česa nisem mogla več sfiltrirat in sprocesirat in je bilo treba dobesedno skozlat, izšvicat in razkužit, da me ni pobrala mentalna sepsa.
So pa tudi lepe stvari, ki jih, spet zaradi nenavadnih apetitov, delam kot igralka. Posnetki, ki v karanteni nastajajo na FB. Pa kaka fina, vsaj meni se zdi, fotka. Ali celo risba, ki se mi zdi interesantna ali pa pomenljiva in jo pač
spet moram delit, pofotkat v skicirki
in delit z vsemi.
Pojma nimam, zakaj.
ninča, ninca, valička, valič, nina.