Podpisujem se z malimi začetnicami. Tudi na FB stavkov ne začenjam z veliko. Ker se mi ne da. V tem oziru sem zelo komot. Komot sem pa tudi poleti in za prvomajske praznike, za božič in veliko noč. Sicer sem obremenjena s teatrom, v dobrem in slabem. Včasih zanemarim familijo in tega se sramujem. Zanemarim jih tudi takrat, ko sem si tako komot, da začnem pisat. Ampak pisat moram, ko ne zdržim več kaosa, ki me preganja v dialogu s sabo. Čeprav kaos ljubim, opogumlja me in oplaja. Kaos? Komot.